CEPLJENJE
Zakaj cepimo?
Cepljenje nam omogoča zaščito pred nevarnimi, neozdravljivimi bolezni, ki se prenašajo med živalmi in so lahko za njih usodne.
Cepljenje nam omogoča zaščito pred nevarnimi, neozdravljivimi bolezni, ki se prenašajo med živalmi in so lahko za njih usodne.
Pomembno pred cepljenjem
Nekaj dni pred vsakim cepljenjem se žival razglisti z antiparazitikom širokega spektra. Le pri živali prosti parazitov se lahko tvori ustrezno število protiteles proti posamezni bolezni.
Cepljenje proti steklini
Psi starejši od treh mesecev morajo biti po zakonu cepljeni proti steklini. Cepljenje je obvezno opraviti 3 leta zapored, nato pa vsako tretje leto.
Cepljenje proti kužnim boleznim psov
PASJA KUGA, PARVOVIROZA, ADENOVIRUSNI HEPATITIS, KUŽNI KAŠELJ
Cepljenje proti tem boleznim je zelo priporočljivo saj so te bolezni lahko usodne za vašega psa. Prvič se cepi mladiče v starosti 8 tednov, cepljenje se ponovi po 4 tednih in tretje cepljenje sledi pri vsaj 16 tednih starosti. Nadaljnja ponovitev sledi čez 6 do 12 mesecev.
Pes starejši od 16 tednov se cepi 1-krat, ponovni odmerek sledi čez 6 do 12 mesecev. Nato ne pogosteje kot na vsake 3 leta ali pa se preveri protitelesa.
LEPTOSPIROZA
Prvi odmerek v starost vsaj 8 tednov, sledi 2. odmerek čez 2-4 tedne in ponovitev cepljenja čez 12 mesecev. Nato vsakih 12 mesecev.
STRUPENA IN NEUSTREZNA HRANA
Alkohol
Alkoholne pijače in hrana, ki vsebuje alkohol povzroča bruhanje, drisko, zmanjšano koordinacijo, upočasni delovanje centralnega živčnega sistema, oteženo dihanje, tresavico, zakisanost krvi, komo in celo smrt. Pod nobenim pogojem se psu ne daje alkohola, v primeru zaužitja pa takoj pokličite veterinarja.
Xylitol
Xylitol se uporablja kot sladilo za žvečilne gumije, bonbone ter zobne paste. Po zaužitju naraste inzulin, kar vodi do padca glukoze v krvi. Znaki zastrupitve so bruhanje, zaspanost, izguba koordinacije ter epileptični napadi. Povišani jetrni encimi in odpoved jeter pa se pojavi čez nekaj dni po zastrupitvi.
Surovo kvašeno testo
Surovo testo vzhaja in tvori pline v želodcu, ki se napihne in kasneje lahko tudi zasuka, kar povzroči življenjsko ogroženost. Kvasovke proizvajajo tudi etanol in pes, ki je pojedel surove testo lahko postane pijan – glej pod alkohol.
Avokado
Avokado vsebuje visoko količino maščob in v primeru, da pes zaužije večje količine avokada lahko povzroči bruhanje, drisko, poškodbo srčne mišice ter trebušne slinavke.
Čokolada, kava, kofein
Vsebujejo metilksantine, ki dražijo centralni živčni sistem ter privedejo do bruhanja, driske, mišičnih tremorjev, srčne aritmije, bolečega trebuha, povečane žeje ter epileptičnih napadov. Črna čokolada je bolj nevarna od mlečne ali bele čokolade.
Kuhane kosti
Kuhane kosti niso primerna hrana za pse saj počijo in povzročijo zaprtje črevesja, ostre konice pa poškodujejo ali celo perforirajo sluznico črevesja. Surove kosti v manjših količinah pa so za pse koristni vih hranilnih snovi.
Mleko in mlečni izdelki
Ker psi nimajo dovolj laktaze- encim, ki razgradi laktozo, mleko in mlečni izdelki povzročajo prebavne težave kot so bruhanje in driska.
Čebula, česen in drobnjak
Ta zelenjava in zelišča povzročajo prebavne težave ter razpadanje rdečih krvnih celic ter posledično slabokrvnost. Mačke so bolj občutljive od psov a tudi ti lahko zbolijo, če zaužijejo dovolj velike količine te hrane.
Oreščki
Oreščki vključno z mandlji in orehi vsebujejo velike količine maščob in v primeru zaužitja večjih količin, povzročijo prebavne težave kot je bruhanje in drisk pa tudi vnetje trebušne slinvke.
Macadamia oreščki
Zaužitje lahko povzroča šibkost, depresijo, bruhanje, tresavico in povišano telesno temperaturo. Znaki nastopijo v 12 urah po zaužitju in trajjo 1 do 2 dni.
Citrusi
Kokosov oreh in kokosovo olje
Surovo meso in jajca
Pri prehranjevanju psa s surovim mesom in jajci, je potrebno kupovati živila, ki imajo ustrezno kvaliteto ter paziti na higieno hrane in posodic za hranjenje. Živila se hrani v hladilniku ter se tako zagotavlja, da se bakterije – Salmonela in E.coli v hrani ne bi razmnožile.
V beljaku surovega jajca se nahaja encim avidin, ki razgrajuje vitamin biotin, a pes bi moral pojesti ogromne količine surovega beljaka, da bi prišlo do pomanjkanja biotina.
V beljaku surovega jajca se nahaja encim avidin, ki razgrajuje vitamin biotin, a pes bi moral pojesti ogromne količine surovega beljaka, da bi prišlo do pomanjkanja biotina.
Sol in slani prigrizki
Velika količina zaužite soli povzroča pretirano žejo in uriniranje ali celo zastrupitev z natrijem. Znaki zastrupitve so bruhnje, driska, potrtost, tremor, povišana telesna temperatura, epileptični napadi in celo smrt. Psa ni priporočljivo hrniti s čipsom, slanimi prestami ali kokicami.
STRUPENE IN ŠKODLJIVE RASTLINE ZA PSE
Oleander (<em>Nerium oleander</em>)
Zeleni del. Zaužitje te rastline povzroči draženje prebavil, hipotermijo, težave s srcem in verjetno smrt.
Palma-pahljačasti cikas (<em>Cycas revoluta</em>)
Celotna rastlina. Semena so najbolj strupena. Živali, ki zaužijejo to rastlino lahko dobijo drisko, bruhajo. Lahko jih doleti depresija, krči ali odpoved jeter.
Tulipani (<em>Tulipa</em>)
Strupeni del tulipana je dejansko njegov cvet. Zaužitje lahko povzroči slinjenje, okvaro centralnega živčnega sistema, draženje prebavil, težave s srcem in krče.
Božična zvezda (<em>Euphorbia pulcherrima</em>)
Zeleni del, steblo, roža.
Družina lilijevk (<em>Lilium longiflorum</em>)
Celotna rastlina je tako strupena, da bi jo bilo res najbolje popolnoma odstraniti iz gospodinjstva, če smo lastniki psa ali mačke. Zaužitje že zelo majhne količine Lilije lahko povzroči resne poškodbe ledvic.
Kalanhoja (<em>Kalanchoe Adans</em>)
Zaužitje te rastline lahko povzroči draženje črevesja in motnje srčnega ritma.
Semena jabolka (<em>Malus</em> spp.)
Nevarna so semena, ker vsebujejo cianid v zelo majhnih količinah.
Jesenski podlesek (<em>Colchicum autumnale</em>)
Celotna rastlina.
Srčna moč (<em>Sanguinaria canadensis</em>)
Celotna rastlina, posebej steblo in korenine.
Pušpan (<em>Buxus sempervirens</em>)
Celotna rastlina, posebej listnati del.
Divji kostanj (<em>Aesculus</em>)
Plod, poganjki.
Zlatična veternica (<em>Ranunculaceae fam.</em>)
Celotna rastlina, posebej listnati del.
Črni teloh (<em>Helleborus niger</em>)
Strupeni so vsi deli rastline.
Jeglič (<em>Primula veris)</em>
Celotna rastlina, posebej zeleni del.
Poljski ostrožnik (<em>Delphinium parishii</em>)
Celotna rastlina, posebej poganjki.
Srčki (<em>Dicentra cucullaria</em>)
Korenina, listje.
Bezeg (<em>Sambucus nigra</em>)
Zeleni del, lubje, korenina, brstiči.
Alokazija (<em>Alocasia</em>)
Celotna rastlina.
Navadni bršljan (<em>Hedera helix</em>)
Celotna rastlina, posebej zeleni del, jagode.
Zajčji mak (<em>Adonis vernalis</em>)
Korenina, zeleni del, semena.
Bodika (<em>Ilex)</em>
Jagode.
Navadni lan (<em>Linum usitatissimum</em>)
Luščina.
Hijacinta (<em>Hyacinthus</em>)
Čebulica.
Navadni lovor (<em>Laurus nobilis</em>)
Zeleni del.
Volčji bob (<em>Lupinus polyphyllus</em>)
Semena, luščina.
Bela omela (<em>Viscum album</em>)
Jagode.
Škrlatni lepi slak (<em>Ipomoea purpurea</em>)
Semena, korenina.
Narcisa (<em>Narcissus</em>)
Čebulica.
Hrast (<em>Quercus</em>)
Poganjki, zeleni del.
Krompir (<em>Solanum tuberosum</em>)
Poganjki.
Rabarbara (<em>Rheum</em>)
Zeleni del.
Navadna tisa (<em>Taxus</em> spp.)
Vsi deli rastline so strupeni razen mesnatega rdečega ovoja semena.
Pikasti mišjak (<em>Conium maculatum</em>)
Strupeni so vsi deli rastline.
Difenbahija (<em>Dieffenbachia</em>)
Strupeni so vsi deli rastline.
Ciklama (<em>Cyclamen</em> spp.)
Strupeni so vsi deli rastline.
Kloščevec oz. ricinus (<em>Ricinus communis</em>)
Strupena so semena.
Navadni kristavec ali svinjska dušica (<em>Datura stramonium</em>)
Strupeni so vsi deli rastline.
Vsaka goba, ki je ne prepoznamo kot užitno
Amarilis (<em>Amaryllis</em> spp.)
Strupeni so vsi deli rastline.
Rdeči naprstec (<em>Digitalis purpurea</em>)
Rastlina je zelo strupena.
Rdeči koren (<em>Sanguinaria canadensis</em>)
Krizanteme (Compositae spp.)
So zelo strupene.
Čebulice vseh vrst rož
Hortenzija (<em>Hydrangea</em>)
Strupeni so vsi deli rastline. Vsebujejo cianid.
Rododendroni in azaleje (<em>Rhododendron</em>)
Strupeni so vsi deli rastline.
Oleander (<em>Nerium oleander</em>)
Strupeni so vsi deli rastline.
Flamingovec (<em>Anthurium</em>)
Šmarnica (<em>Convallaria majalis</em>)
Strupeni so vsi deli rastline.
Glicinija (Wisteria)
Strupeni so vsi deli rastline.
Zamija (<em>Zamioculcas zamifolia</em>)
Strupeni so vsi deli rastline.
Taščin jezik (<em>Sansevieria</em>)
Ob zaužitju je rastlina strupena.
Kala ali škrnicelj (<em>Zantedeschia</em>)
Je zelo nevarna rastlina. Njen strup – kalcijev oksalat – se nahaja v sluzi stebla in v listih.
Jeruzalemska češnja (<em>Solanum pseudocapsicum</em>)
Strupeni so plodovi.
Ostrožnik (<em>Delphinium</em>)
Celotna rastlina je močno strupena.
Marihuana (<em>Cannabis sativa</em>)
Previdno. Lahko pride do zastrupitve s THC-jem
Samolist (<em>Spathiphyllum</em> spp.)
Strupena rastlina za pse in mačke.
Navadna kalina (<em>Ligustrum vulgare</em>)
Vsi rastlinski deli, zlasti plodovi, so za pse in mačke strupeni, mnoge vrste ptic pa se hranijo s plodovi in tako skrbijo za širjenje rastline.
Mavrina (<em>Scindapsus and Epipremnum</em>)
Strupeni so vsi deli rastline.
Lažna ali raponska rabarbara (<em>Rheum rhaponticum</em>)
Pušpan (<em>Buxus sempervirens</em>)
Strupeni so vsi deli rastline.
Bela čmerika (<em>Veratrum album</em>)
Strupeni so vsi deli rastline.
Črni zobnik (<em>Hyoscyamus niger</em>)
Strupeni so vsi deli rastline.
Kmečki tobak (<em>Nicotiana rustica</em>)
Strupeni so vsi deli rastline.
Kranjska bunika (<em>Scopolia carniolica</em>)
Strupeni so vsi deli rastline.
Navadni nagnoj (<em>Laburnum anagyroides</em>)
Strupeni so vsi deli rastline.
Lupinus (<em>Lupinus</em> spp)
Strupeni so vsi deli rastline.
Črni trn (<em>Prunus spinosa</em>)
Strupene so koščice plodov in listi.
Šeflera (<em>Schefflera</em>)
Schefflera je rahlo strupena, zlasti za hišne ljubljenčke. Vsebuje kristale oksalata, ki jih mačke in psi ne morejo razgraditi in po zaužitju povzročijo simptome zastrupitve.
Navadna divja trta (<em>Parthenocissus quinquefolia</em>)
Za sesalce so strupeni plodovi.
Čebulice tulipanov in narcis (<em>Tulipa/Narcissus</em> spp.)
Čebulice vseh vrst rož so strupene.
Indijska lipovka (<em>Melia azedarach</em>)
Fikus benjamin (<em>Ficus benjamina</em>)
Lovorikovec (<em>Prunus laurocerasus</em>)
Korenina, listje.
ZASUK ŽELODCA
- Če je pes nenadoma postal nemiren,
- mu gre na bruhanje,
- kaže znake slabosti,
- ima povečan in otrdel trebuh,
- se slini,
- težko diha
- ima obledele dlesni,
moramo nemudoma poiskati pomoč strokovnjaka (veterinarja).
